BAL-A-VIS-X

Bal-A-Vis-X je niz natančno oblikovanih ritmičnih vaj, ki vpliva na ravnotežje (Balance) ter slušno (Auditory) in vidno zaznavanje (Vision). 

Avtor metode Bal-A-Vis-X Bill Hubert metodo razvija že dolgih štirideset let. Po osnovni izobrazbi je osnovnošolski učitelj, ki ima črni pas za poučevanje borilnih veščin.

Avtor poudarja, da Bal-A-Vis-X ni ne igra ne šport. Pri izvajanju vaj se zahteva tako koordinacija celega telesa kot tudi vidno sledenje, usmerjena pozornost in samokontrola vedenja oziroma okvir/meje vedenja. Poleg navedenega je poudarek na ritmu, ki je prvotno posledica zunanjega vira, npr. zvok odboja žogice ob tla, kasneje pa naravni notranji odziv telesa. Za izvajanje vaj (eXercises) potrebujemo s peskom napolnjene kvadratne vrečke ter žogice, ki so za to metodo posebej patentirane.

Za osebe s težko motnjo v duševnem razvoju, osebe avtističnega spektra in za žrtve različnih travm je izjemnega pomena pri izvajanju vaj tudi zibanje.

Vsako leto znova je pri svojem delu opazoval otroke, ki so se soočali z izzivi – pri učenju, koncentraciji, motoričnih/športnih aktivnostih, težavami na področju čustvovanja, socializacije in posledično z nizko samopodobo. Opazoval je njihovo okorno držo in gibanje, nezmožnost biti pri miru in usmeriti pozornost na nalogo, nečitljivo pisavo, neritmično gibanje med hojo ali tekom, neritmičnost govora in branja, nezmožnost razlikovanja med levo in desno stranjo in pogosto obojeročnost, splošno nerodnost, mentalno in fizično apatijo. V zadnjih letih so v avtorjevem središču pozornosti otroci in odrasli, ki so doživeli različne oblike travm.

Pri slednjih je opazoval težave z ravnotežjem, otroci niso zmogli slediti ritmu, sedemletniki so imeli težave z osnovno koordinacijo  ̶  niso zmogli stati pet sekund na eni nogi, ne hoditi po črti, metati ali ujeti žoge ali hopsati. Ti primanjkljaji na športnem področju so se mu zdeli alarmantni, a Bill Hubert je skozi svoje delo prepoznal soodvisnost težav otrok na športnem področju z učnim (ne)uspehom. Za te otroke je želel razviti nekaj, kar bi jim pomagalo pri razvoju motoričnih spretnosti, učenju, koncentraciji in samopodobi, pri tem pa mu je njegovo znanje športnih veščin služilo, da je oblikoval temelje metode Bal-A-Vis-X.

Bal-A-Vis-X vsebuje širok nabor vaj, ki si sledijo po zahtevnosti. Osnovni protokol določa začetek z enoročnim prenašanjem peščene vrečke do vaj z eno žogico, ki si na začetku sledijo v posebno določenem zaporedju. Sledijo vaje z dvema vrečkama ali žogicama.

Vaje Bal-A-Vis-X vedno začnemo delati “ena na ena”, temu sledi delo v parih, kjer sta si kot partnerja določeni osebi s približno enako ravnjo znanja. Vaje v paru potekajo od dela z eno vrečko ali žogico, slednje kasneje lahko vključujejo istočasno gibanje kar šestih žogic.

Nekatere vaje z vrečkami ali žogicami se združujejo s korakanjem. Ko nastane majhna skupina, Bal-A-Vis-X od udeležencev zahteva sodelovanje, spodbuja preizkušanje samega sebe in podpira medvrstniško učenje. To ima izjemen vpliv na razvijanje koncentracije in koordinacije. Pri Bal-A-Vis-X ni medsebojnega tekmovanja, ampak tekmuje vsak samo sam s seboj. Delo v paru ali skupini pa zahteva veliko mero spoštovanja, sodelovanja in strpnosti, kar prinaša veselje in užitek do dela. A ne samo pri metodi Bal-A-Vis-X, ampak se to prenese tudi na učenje in delo v skupini/razredu in na delovanje v širši skupnosti.

Posebnost metode je, da se zahtevnost postopoma zvišuje ali znižuje glede na posameznika. Vaje se osebam s posebnimi potrebami prilagodi do take stopnje, da jih lahko izvajajo bodisi same ali s pomočjo asistentov. Slednji so še ena posebnost metode Bal-A-Vis-X. Bill Hubert je tekom let usposabljal otroke asistente, ki mu pomagajo pri delu s posamezniki ali na njegovih izobraževanjih. Odgovornost, ki jim jo daje in jo prevzamejo pri delu z osebami, ima izjemen vpliv na njihovo samopodo in motivacijo. Otrok, ki pri učenju doživlja neuspeh, pri delu osvoji določeno stopnjo in prevzame odgovornost za druge, da jih začne učiti, v nadaljevanju pa asistira pri delu z osebami z različnimi posebnimi potrebami. Ne gre samo za delo s sovrstniki, lahko dela s starejšimi otroki, mladostniki ali odraslimi.

Vsaka vaja se izvaja v tempu, ki je naravna posledica pravilnega izvajanja tehnike. Zunanji spodbujevalniki ritma, kot so metronom, ton ali glasba, niso ne potrebni ne zaželeni.

S tisoče prečkanji sredinskih črt treh dimenzij vaje ohranjajo stalen ritem s poudarkom na slušnem zaznavanju.Vsaka vaja je ritmično predvidljiva. Ritem pa temelji na pravilnem izvajanju tehnike, ki zahteva natančnost. Nevrofiziologi so odkrili, da ima tudi možgansko delovanje svoj ritem, ki je nujno potreben za učinkovito učenje, saj je učinkovitost živčnih povezav odvisna od ritmične natančnosti. Zato se tehnik metode Bal-A-Vis-X ne da pravilno naučiti preko spleta, ampak jo mora posameznik sam izkusiti v praksi, ki je predstavljena na dvo- ali tridnevnih seminarjih.  Zaradi izjemno širokega nabora vaj in njihovi prilagoditvi specifičnim izzivom posameznika je priporočljiva večkratna udeležba seminarjev.

Pri izvajanju metode Bal-A-Vis-X se zato priporoča uporaba ravnotežne deske. Center za ravnotežje je prvi čut, ki se razvije v maternici v prenatalnem obdobju. Scott McCredie, ki je ta čut raziskoval in svoja odkritja opisal v knjigi Balance, je ugotovil, da je ravnotežje eden od najpomembnejših čutov, a žal pozabljen. Z ravnotežjem se je ukvarjal tudi eden izmed pomembnih pedagogov in psihologov Belgau, ki je razvil metodo, ki temelji na stimulaciji izgubljenega čuta – ravnotežja. Bill Hubert pa je razvil metodo Bal-A-Vis-X in pri tem dosledno upošteval razvoj čuta za ravnotežje, kar postavi v ravnovesje vrsto drugih centrov v možganih in ustvari učinkovite povezave.

Za dobro ravnotežje so pomembne tri stvari: dobro delovanje centra za ravnotežje, propriocepcije in vidno sledenje. Slabo vidno sledenje je povezano s šibkim občutkom za ravnotežje. Pri tem avtor pravi, da v svoji praksi redko sreča osebo, ki ima diagnosticirano motnjo ADHD in nima resnih težav z vidnim sledenjem. Hubert tudi predpostavlja, da oseba z neuravnoteženim vidnim sistemom ni sposobna hoditi in tudi ne stati brez strahu na podlagi, kot je npr. ravnotežna deska.

Bill Hubert na svojih izobraževanjih vedno znova poudarja, da je metodo razvil za osebe, ki imajo posebne potrebe. Pa vendar metoda Bal-A-Vis-X že dolgo ni več namenjena samo otrokom s posebnimi potrebami, temveč tudi odraslim, starostnikom. Kot zelo učinkovita se je izkazala pri delu z osebami s specifičnimi učnimi težavami, z ADD, ADHD, s cerebralno paralizo, osebami na avtističnem spektru, postravmatskim sindromom, anksioznostjo, depresijah, sklerozo multipleks, mišično distrofijo, pri delu s starostniki ter pri delu z nadarjenimi in učenci, ki nimajo nobenih težav, pa so z uporabo te metode svoje dosežke se izboljšali. Pri izvajanju vaj starostnih omejitv ni, vaje zmore izvajati že tudi triletnik.

Pozitivne spremembe z uporabo metode Bal-A-Vis-X pri osebah s posebnimi potrebami se kažejo:

  • v enakomernem tekočem sledenju oči v vse smeri. Neenakomerna, nepredvidljiva gibanja in preskakovanja ali strmenja izginejo.
  • osebe ne preskakujejo več besed ali vrstic in ne izpuščajo črk
  • boljše razumevanje
  • zmanjšata se ali izgineta slušna in vidna preobčutljivost
  • boljša koncentracija in pozornost, zmanjša se impulzivnost
  • ni več anksioznosti in perfekcionizma
  • obseg in globina pozornosti se izboljšajo,
  • izboljša se motivacija za delo
  • izboljšata se prostorska in časovna orientacija
  • izboljšata se pomnjenje in priklic
  • boljše so kognitivne sposobnosti
  • večja je vztrajnost pri delu
  • učni uspeh se izboljša
  • postanejo socialno kompetentni, samopodoba se izboljša, ker postanejo motorično kompetentni pri delu z Bal-A-Vis-X vajami.
Zapri Menu
×
×

Košarica

X